Donald Trump je ponovno zagrozil z napadi na Mehiko v boju proti drogovnim kartelom, češ da Mehika ne stori dovolj. Claudia Sheinbaum je te grožnje ostro zavrnila.
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je odgovoril na nedavne komentarje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede možnosti pogovorov, pri čemer je vztrajal, da se mora vsak prihodnji dialog izvajati "iz oči v oči". Trump ni izključil možnosti napotitve ameriških vojakov v Venezuelo in je odprt za neposredno poslušanje Madurovih predlogov za preprečitev nadaljnjih migracij.
Predsednik Trump naj bi razmišljal o vojaških udarih v Venezueli, vendar odločitev še ni bila sprejeta. Hkrati je nakazal, da bi ZDA morda še vedno lahko vodile pogovore z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom. ZDA so venezuelski "Kartel sonc" označile za teroriste. Trump je tudi predlagal zračne napade na kartele v Mehiki in Kolumbiji.
Salvador Nasralla, predsedniški kandidat iz Hondurasa, je napovedal, da bo prekinil diplomatske odnose z Venezuelo, če bo zmagal na prihajajočih volitvah. Ostri kritik Nicolása Madura trdi, da je slednji uničil gospodarstvo, demokracijo in institucije Venezuele.
Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izjavil, da je predsednik Trump "dal pištolo na mizo", da bi strmoglavil venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je nakazal možnost neposrednih pogajanj z Venezuelo, medtem ko je Maduro izrazil pripravljenost na osebni pogovor s Trumpom.
Predsednik Trump ni izključil vojaške akcije proti Venezueli, hkrati pa je omenil možno diplomatsko odprtje z Nicolásom Madurom. Maduro je pozval k neposrednim pogovorom z Donaldom Trumpom, medtem ko ZDA povečujejo svojo vojaško prisotnost okoli Venezuele.
Oblasti v Gazi in predstavniki Združenih narodov so opozorili na poslabšanje zdravstvenih razmer po dveh letih bombardiranja in zaradi blokade. Generalni direktor Ministrstva za zdravje v Gazi, Munir Al-Barš, je dejal, da Izrael ne spoštuje sporazuma o prekinitvi ognja in je dovolil vstop le 60 tovornjakom z zdravili.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponovil, da Izrael ne bo dovolil oblikovanja palestinske države na ozemlju zahodno od reke Jordan. To stališče ostaja nespremenjeno že desetletja. Izrael pritiska na ZDA, da bi preprečil nastanek palestinske države, kar dodatno zaostruje napetosti v regiji, zlasti ob nestabilnih razmerah na meji z Libanonom.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporočil, da je bil Camilo Castro, 41-letni francoski profesor joge, ki je bil od konca junija pridržan v Venezueli, izpuščen. Castro je bil aretiran na mejnem prehodu Paraguachón med Kolumbijo in Venezuelo, kamor je odpotoval, da bi si podaljšal vizum. Primer, ki je bil dolgo časa neznan širši javnosti, govori o izginotju Francoza na kolumbijsko-venezuelski meji in tednih negotovosti pred njegovo izpustitvijo.
V Čilu so potekale prve predsedniške volitve leta 2025. V drugi krog, ki bo decembra, sta se uvrstila Jeannette Jara in José Antonio Kast. Čilski volilni servis je objavil preliminarne rezultate predsedniške tekme.
Kolumbijski Urad varuha človekovih pravic je poročal, da je v bombnem napadu vojske v Guaviareju umrlo šest mladoletnikov, ki so jih rekrutirale FARC. Napad je bil najsmrtonosnejši, ki ga je odredil predsednik Gustavo Petro.
Pod vodstvom Trumpa ZDA delujejo kot imperij brez zadržkov v Latinski Ameriki. Država odkrito uveljavlja svojo moč in vpliv v regiji, kar povzroča nestabilnost in kaos.
Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je ZDA pozval, naj preprečijo vojno v Latinski Ameriki in na Karibih. Opozoril je, da bi lahko ameriško vojaško posredovanje v Karibih pripeljalo do situacije, podobne Gazi, in poudaril, da Venezuela ne bo postala Gaza Južne Amerike. Maduro je pozval ameriško ljudstvo, naj ustavi tiste, ki ukazajo bombardiranja.
Kubanski minister za zunanje zadeve Bruno Rodríguez je obtožil ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia, da je lagal zaveznikom iz skupine G7, da bi upravičil vojaško napotitev Washingtona na obale Karibskega morja blizu Venezuele. Rodríguez je izjavil, da Rubio kot običajno laže.
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ameriškega predsednika Donalda Trumpa označil za »barbara« zaradi vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju in Tihem oceanu. Petro je dejal, da je to dejanje agresija proti Latinski Ameriki in da ZDA pod pretvezo boja proti narkotikom izvaja zločine proti človečnosti.
Norveški Nobelov odbor je sporočil, da bo Maria Corina Machado, letošnja prejemnica Nobelove nagrade za mir, potovala v Oslo, da bi 10. decembra prejela nagrado. Odbor je poudaril, da je Machado jasno povedala, da bo prišla, vendar opozarjajo, da je potovanje lahko nevarno.
Kremelj je izrazil zaupanje, da Združene države Amerike ne bodo sprejele ukrepov za destabilizacijo Venezuele in Karibov, kljub nedavni napovedi Pentagona o vojaški operaciji proti trgovini z drogami v Latinski Ameriki. Operacija je vključevala uničenje hitrega čolna, v katerem naj bi prevažali fentanil.
Panamski predsednik José Raúl Mulino je zanikal, da bi Panama posojala svoje ozemlje za sovražna dejanja proti Venezueli ali kateri koli drugi državi. Zagotovil je, da se prisotnost ameriških vojaških enot v Panami za usposabljanje v džungli izvaja v okviru dvostranskih sporazumov o sodelovanju z ZDA. Mulino je odgovoril na vprašanja o povezavi prisotnosti ameriških enot z vojaško prisotnostjo ZDA na Karibih.
Venezuela je sprejela nov let z skoraj 300 deportiranimi migranti iz Združenih držav Amerike, natančneje iz Teksasa. Med vrnjenimi je tudi 14 mladoletnikov. To je bil že 85. letos po sporazumu o deportacijah med Caracasom in Washingtonom, ki je bil podpisan januarja.
Venezuelanska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izjavila, da pričakuje »odločilne ure« za Venezuelo, hkrati pa je zagotovila »mirno tranzicijo«. Napetosti naraščajo zaradi prihoda največje ameriške letalonosilke na Karibe. Machado je dejala, da bodo prevzeli institucionalni nadzor in nadzor nad ozemljem ter se posvetili humanitarni pomoči. Izrazila je prepričanje, da je Venezuela na pragu svobode in preobrazbe brez primere.